Vsaka ženska, ki se ukvarja s športi, pri katerih je pomembna dolgotrajna vzdržljivost, se na določeni točki vpraša, kako bo njen stil življenja vplival na obdobje nosečnosti oziroma intrauterini razvoj njenega otroka. Še posebej pomembno se je to vprašati pred visokoletečimi cilji, saj se žensko telo z distancami Ironman in daljšimi spopada na drugačen način kakor moško.
Strokovna literatura oziroma raziskave s tega področja ponujajo nekaj odgovorov. Med nosečnostjo je seveda nadvse pomembno, da razdelitev hranil med materjo in otrokom na eni strani zadošča materinim potrebam in potrebam razvijajočega se otroka na drugi. Prehranski status matere pred in med nosečnostjo ter njena telesna sestava imata pomemben vpliv na funkcijo posteljice, kar se odraža v razvoju zarodka. V posteljici oziroma placenti se nahaja placentarni A aminokislinski transporter, katerega aktivnost so merili v eni izmed raziskav. Placentarni A sistem primarno transportira majhne nevtralne aminokisline iz materine krvi preko posteljice v otrokov krvni obtok. Njegova aktivnost vpliva tudi na aktivnost vseh ostalih aminokislinskih prenašalcev, kot vemo pa so aminokisline bistvene za razvoj zarodka, biosintetske procese in energijski metabolizem. V obsežni prospektivni (Southampton Women”s Study – SWS) so preiskovali učinek materine telesne sestave in življenjskega stila na razvoj njenega otroka. Preko njihovih osebnih zdravnikov so rekrutirali ne-noseče ženske v starosti od 24 do 32 let. Preko vprašalnikov so analizirali njihov življenjski stil in izvedli antropometrične meritve, in sicer obseg sredine nadlahti (kar preko enačb vodi v količino mišične mase v telesu) ter debelina kožne gube (kar preko enačb korelira s količino maščobnega tkiva v telesu). Ženske so omenjene preiskave opravile pred nosečnostjo, v zgodnji nosečnosti (11. teden) in pozni nosečnosti (34. teden). Ob zanositvi so morale podati podatek kolikokrat so v zadnjih treh mesecih pred zanositvijo izvajale naporno telesno vadbo. Po porodu so zbrali placente za izvajanje meritev aktivnosti A placentarnega transporterja.
Ugotovili so, da je aktivnost placentarnega A transporterja signifikantno večja pri materah z večjim obsegom nadlahti pred nosečnostjo in ob 11. tednu nosečnosti, medtem ko v 34. tednu nosečnosti te povezave več ni bilo. Ni pa bilo najdene pomembne povezave med velikostjo kožne gube in aktivnostjo placentarnega A transporterja. Kako si lahko razložimo te ugotovitve?Matere z višjo mišično maso so v boljšem nutricijskem statusu, saj je 60% naših proteinov shranjenih v skeletnih mišicah. Skeletne mišice najverjetneje sproščajo endokrini faktor, kateri placenti sporoča, da je “varno” prenašati večje količine proteinov otroku, saj materino zdravje in njena prihodnja plodnost ne bo trpela. Zato je v nosečnost dobro vstopiti v dobri fizični formi in z utrjenim fizičnim telesom.Vendar pa vsaj 3 mesece pred zanositvijo ne smemo prakticirati napornih športnih preizkušenj, saj telo v tem primeru začne varčevati s proteini za svoje energijske zahteve.
Tematika je zelo obširna, z mnogimi pristopi do obravnavanega vprašanja., tako da se bom tudi v naslednjih prispevkih posvetila tej tematiki.